1898
Ustanovni član Slovenskega čebelarskega društva je bil tudi Zabukovšek Jakob iz Vrtič na Ponikvi.
/vir: Slovenski čebelar 1/1898, »Imenik udov Slovenskega čebelarskega društva«/
1904
Ustanovi se Slovensko čebelarsko društvo za Spodnjo Štajersko, h kateremu pristopi tudi podružnica Sv. Jurij ob južni železnici.
1908
Jernej Zdolšek iz Lutrja pri Ponikvi je postal odbornik Čebelarske podružnice v Sv. Juriju ob južni železnici.
1920
Slovensko čebelarsko društvo za Spodnjo Štajersko se preimenuje v Pokrajinsko zvezo, ki šteje 22 podružnic.
1921
V Podružnično zvezo Celje spada med drugimi tudi podružnica Ponikva ob južni železnici s 16 člani. V letu 1921 se je v Sloveniji na novo ustanovilo 14 podružnic, zato lahko upravičeno sklepamo, da je bila med njimi tudi naša podružnica, saj je tokrat sploh prvič omenjena. Zato lahko štejemo leto 1921 za ustanovno leto organiziranega čebelarstva na Ponikvi.
/vir: Slovenski čebelar št. 8/1921/
1921
Podružnici Ponikva ob južni železnici se nameni 734,88 kron za pomoč čebelarjem.
/vir: Slovenski čebelar št. 9/1921/
1922
Podružnica Ponikva ob južni železnici šteje 19 članov.
/vir: Slovenski čebelar 1922/
1922
Na čebelarski razstavi v Ljubljani je sodelovala tudi ga. Karlovšek Mira iz Ponikve, za kar prejela diplomo in 200 kron nagrade.
/vir: Slovenski čebelar 1922/
1946
V blagajniški knjigi ČD Šmarje pri Jelšah iz leta 1946 je navedeno, da so bile v Okrajni podružnici Šmarje pri Jelšah, ki je delovala v okviru Čebelarskega društva Celje, članice še Čebelarske družine Rogaška Slatina, Rogatec in Ponikva.
/vir: Blagajniška knjiga ČD Šmarje pri Jelšah/
1952
Čebelarsko društvo Celje poroča, da mu je posodila denar v znesku 3.000 din za nakup čebelarske opreme na zalogo tudi Čebelarska družina Ponikva.
/vir: Slovenski čebelar št. 3/1952/
1959
Čebelarski dan na Hotunju pri tov. Mastenu, ki je v ta namen odstopil vso svojo domačijo. Zbralo se je okrog 100 čebelarjev iz bližnje in daljne okolice, nekateri pa so prišli celo iz Maribora, Celja in Šentjurja, da tako pokažejo mladi čebelarski družini svoje simpatije. Zbralo se je tudi mnogo nečebelarjev, zlasti šolske mladine, saj je vse izredno zanimal barvni film iz življenja čebel.
/vir: Slovenski čebelar št. 3/1960/
1976
Dne 29. 02. 1976 je bil ustanovni občni zbor občinskega čebelarskega društva Šentjur. Sestavljale so ga čebelarske družine Šentjur, Ponikva, Dramlje, Slivnica in Planina. Občinsko čebelarsko društvo Šentjur je delovalo do leta 1986, nato pa so se družine registrirale kot samostojna društva.
/vir: Zbornik 110 let Čebelarskega društva Šentjur/
1976
Čebelarske družine Šentjur, Ponikva, Dramlje in Planina so dne 12. 12. 1976 razvile skupen prapor v dvorani LIP Bohor v Šentjurju. Ta prapor se uporablja še sedaj, zanj pa skrbi Čebelarsko društvo Šentjur.
/vir: Zbornik 110 let Čebelarskega društva Šentjur/
1986
Čebelarska družina Ponikva se je dne 02. 03. 1986 na občnem zboru preimenovala v Čebelarsko društvo Ponikva.
/vir: zapisnik občnega zbora Čebelarskega društva Šentjur, Družina Ponikva z dne 02. 03. 1986/
1992
Dne 12. 01. 1992 je bil ustanovni občni zbor Čebelarskega društva Ponikva, na katerem so bila sprejeta Pravila čebelarskega društva Ponikva. Navzoči so bili vsi člani društva (18), pravila pa so bila potrjena s strani Oddelka za notranje zadeve občine Šentjur pri Celju dne 03. 04. 1992.
/vir: Izvleček iz zapisnika letne seje in ustanovnega občnega zbora Čebelarskega društva Ponikva z dne 12. 01. 1992/
2011
Dne 10. septembra 2011 je bila, za potrebe delovanja čebelarskega krožka, otvoritev učnega čebelnjaka pri OŠ Blaža Kocena Ponikva. Čebelnjak je bil postavljen s sredstvi donatorjev iz Sklada za ohranitev kranjske čebele.
Sestavil Slavko Špur, dne 11. 4. 2019